On mnogoe perezhil na svoem puti, probivajas k mestu pod solntsem. No chuvstvoval, chto dostoin gorazdo bolshego. A neozhidanno poluchiv eto bolshee on vdrug chetko osoznal: komu mnogo dano, s togo mnogo i sprositsja. Ved jarl dolzhen otvechat ne tolko za sebja i svoi postupki, no i za sudby i zhizni tekh, kto doverilsja emu, vstav pod ego ruku.