Ego zovut Dilvish Prokljatyj. On sumel bezhat iz samogo ada posle prodolzhavshikhsja dva stoletija pytok. Bolshinstvo ljudej, kotorykh on znal, uzhe umerli, da i mir izmenilsja. Odnako po-prezhnemu sredi zhivykh ostajotsja tot, kto obrek ego na muki, kto prokljal ego — drevnij charodej Dzhellerak. Teper Dilvish zhivjot tolko radi mschenija, ibo prizyv ispolnit starinnyj dolg uzhe prozvuchal.