Kakimi by tjazhelymi ni byli vremena, vazhnymi politicheskie sobytija, - glavnym v proze Borisa Vasileva ostaetsja chelovek s ego strakhami i bezrassudstvom, nizostju i blagorodstvom. "Vek dvadtsatyj - vek neobychajnyj" - emu i posvjascheny proizvedenija, voshedshie v etu knigu: roman o revoljutsii 1905 goda "I byl vecher, i bylo utro", povest o Katynskom rasstrele "Kaplja za kaplej", avtobiograficheskoe povestvovanie "Letjat moi koni...".