Poezija Kitaja vmeschaet v sebja mir neznakomoj nam i dalekij, zhivuschij po svoim, zachastuju nejasnym dlja nas zakonam. Tvorenie vysokogo dukha i izjaschnogo sloga, ona kornjami ukhodit v glub tysjacheletij. I zvuchit kak golos sobstvennogo serdtsa, kak chudesnyj tok mudrosti.