TREK-LIST:
01. Evangelie ot Marii Magdaliny
02. Arija Iisusa «Vse suschestva, vse sozdanija, vse tvorenija...»
03. Arija Marii Magdaliny «Ne plachte, ne pechaltes...»
04. «Ja ne uvidela tebja niskhodjaschej...»
05. «Tot, kto imeet ushi slyshat...»
06. «Skazhite-ka, chto vy mozhete skazat...»
07. Evangelie ot Marii Magdaliny
Ispolniteli:
Sevara Nazarkhan (soprano, Marija Magdalina)
Jurijs Ekabsons (tenor, Andrej)
Eduards Fiskovich (bariton, Levi)
Prijt Volmer (bas, Iisus)
Ugis Mengelis (bas, Pjotr)
Peeter Volkonskij (rasskazchik)
Rizhskij khor malchikov pri Domskom sobore
Gosudarstvennyj akademicheskij khor «Latvija»
Latvijskij natsionalnyj simfonicheskij orkestr
Risto Joost (dirizher)
Zapisano – 29 nojabrja – 1 dekabrja 2011 goda, Kontsertnyj zal «Bolshaja gildija», Riga.
Svedenie i mastering – Enno Mjaemets i Vijve Mjaemets / Editroom (Finljandija).
Zvuki prirody po litsenzii Ivara Vinkelja.
Konsultant po koptskomu proiznosheniju – Jaan Lakhe (doktor filosofii).
Istorija muzyki znaet mnogo vokalno-simfonicheskikh proizvedenij, kotorye osnovany na Evangelii iz Novogo Zaveta, verojatno, samymi izvestnymi iz kotorykh javljajutsja «Strasti» I. S. Bakha. Znachitelno menshe izvestno o gnosticheskikh Evangelijakh, kotorye byli iskljucheny iz Novogo Zaveta. Koptskie teksty na papiruse datirujutsja 5-m vekom, khotja odna iz samykh avtoritetnykh spetsialistov v oblasti professor Karen L. King predpolagaet, chto tekst Evangelija ot Marii byl iznachalno napisan na grecheskom jazyke uzhe vo vremena Iisusa Khrista.
Oratorskie proizvedenija, sozdannye na tekstakh Evangelija, v osnovnom nazyvajutsja strastjami, odnako v etom sluchae eto budet nepravilno, poskolku tekst Evangelija ot Marii suschestvenno otlichaetsja ot Evangelija ot Ioanna i ot sinopticheskikh. Evangelie ot Marii ne rasskazyvaet istoriju Strastej Iisusa, vmesto etogo ono pokazyvaet filosofskie razmyshlenija Iisusa.
Koptskij jazyk prinadlezhit (ili, skoree, prinadlezhal) k afro-aziatskoj gruppe jazykov. Koptskij byl razdelen na dialekty, sredi kotorykh dva naibolee vazhnykh – bokhajrskij i saidskij. Evangelie ot Marii bylo zapisano imenno v saidskom dialekte. Ochen trudno vosstanovit pravilnoe proiznoshenie Evangelija, i, takim obrazom, latinizatsija oratorii, vozmozhno, soderzhit nekotorye netochnosti.