«Ura, prikljuchenija!» — radovalas molodaja vedunja na poroge samostojatelnoj zhizni. «Poveselimsja»,— soglasilis Prikljuchenija i radostno zakljuchili ee v objatija. I ponesla nelegkaja to v neprolaznye gory, to v pograniche, gde nezhit na kazhdom shagu, to v dvortsovye koridory k krylatomu narodu.
Uzhe ne tak radostno? A ved vse tolko nachinaetsja