Emu ne interesno i skuchno prinimat pravila togo mira, gde on okazalsja. To li delo perekovyvat mir pod sebja. Vvjazatsja v vojnu, razzhigaja ee, kak koldovskoj gorn. Stojko prinjat udar sudby i brosit otvetnyj vyzov. Uverennyj v svoej nesokrushimosti vrag dazhe ne podozrevaet, s kakoj chudovischnoj siloj emu pridetsja stolknutsja. No tot, kogo predki prozvali Knjazem—koldunom, esche tolko nabiraet silu.