Nikolaj Konstantinovich Rerikh, buduchi chelovekom raznostoronnikh interesov i talantov, vsegda ostavalsja filosofom. Filosofskimi razmyshlenijami, obraschennymi k kazhdomu cheloveku, napolnena i ego poezija - "belye stikhi" (nerifmovannye, no ritmicheski vyderzhannye). Poeticheskoe nasledie Rerikha predstavleno v etom sbornike knigoj "Tsvety Morii" (vpervye izdana v 1921 g.). Prodolzheniem ee mozhno schitat knigu "Listy sada Morii" (1924); v etot sbornik vkljuchena pervaja ee chast - "Zov".