Zhestoko nakazala sudba krasavitsu Nastju za doverchivost i naivnost: vmesto obespechennoj, schastlivoj zhizni - unizhenija i odinochestvo, vmesto ljubvi - predannye, porugannye chuvstva.
Nikto ne podast ej ruki, chtoby podnjat s kolen, odnako Nastja ne iz tekh, kto sdaetsja. No smozhet li mest, kotoraja stala tselju zhizni, zamenit schaste? I kak postupit nyne uspeshnaja, sostojatelnaja ledi, kogda v ee dver odnazhdy postuchitsja proshloe?