Konstantin Ordynskij v polnoj stepeni uznaet, kakuju tsenu prikhoditsja platit za zhiznennye oshibki. A ved kogda-to on s gordostju mog govorit, chto ne sovershaet postupkov, kotorykh nuzhno styditsja... On sokhranil dengi, no poterjal samykh blizkikh ljudej. On snova, kak v molodosti, odin protiv mnogikh. I borba esche ne zakonchena. Tolko teper eto - ne kriminal i ne biznes. Eto - bolshaja politika...