Vospominanija Eduarda Limonova. Pestraja, jarkaja, strojnaja internatsionalnaja tolpa, na kotoruju Limonov brosil bystryj i bezzhalostnyj vzgljad. Limonov ne ispytyvaet sostradanija k svoim mertvym, on sudit ikh, kak zhivykh, ni davaja im skidok. Ne zhdite tut pochtenija ili preklonenija. Avtor stavil planku vysoko, i te, kto ne dostigaet dolzhnoj vysoty, osuzhdeny surovo. Po-nastojaschemu zlobnaja kniga.