Nedaleki te vremena, kogda polety v kosmos stanut ne udelom gorstki issledovatelej, a neotemlemoj chastju zhizni ljubogo razumnogo obitatelja Vselennoj. Kem zhe oni stanut - ljudi buduschego? Bezdushnymi mekhanizmami, sukhimi rabami kompjuterov, prezirajuschimi vsei vsja supermenami? Khochetsja nadejatsja, chto eto ne tak, chto, dazhe shagnuv daleko vpered, ljudi ne utratjat svoju chelovecheskuju suschnost.