Valentin Gaft ne schitaet sebja poetom, no - takova uchast izvestnogo artista - ego stikhi, napisannye v raznoe vremja "dlja sebja", epigrammy, sochinennye dlja teatralnykh kapustnikov, davno uzhe suschestvujut sami po sebe, zhivut svoej zhiznju. I ochen chasto, k bolshomu ogorcheniju avtora, po strane guljajut parodii i epigrammy, k kotorym on lichno nikakogo otnoshenija ne imeet. V etot sbornik vkhodit "podlinnoe" literaturnoe tvorchestvo Valentina Gafta i vospominanija ego kolleg.