Moja zhizn s detstva byla svjazana s malenkim karelskim khutorom, ozerami, kamnjami, bolotami... i koshkami, v tom chisle ryzhimi. Mnogo let minulo posle Vojny. V okrestnostjakh poselka Pjukhjasalo menjalis nravy i formy suschestvovanija, sluchalis raznye sobytija - to prijatnye, to ne ochen, a inogda udivitelno strannye. Oni budorazhili, vyzyvali bespokojstvo, navodili na razmyshlenija, i po sej den uporno tsepljaetsja za nikh pamjat.